petek, julij 06, 2007

Badjur 1/2

Uspelo mi je prit samo do polovice poti - do vasice Gozd Reka oz. preko prvih 8 kontrolnih točk. Preostalih 8 sem pustila za naslednjič :)
Dobili smo se zjutraj ob 6.30 v Renkah v naslednji zasedbi: Iztok (vodja pohoda), Gregor, Peter, Aleš, Nadja in medve s Chico. Poznala sem samo Nadjo in Chico - fante sem videla 1. v življenju ;-) So bili pa vsi izredno prijazni Dopoldne je bilo hladno (na srečo), malo je deževalo (kar niti ni bilo slabo), popoldne pa se je razjasnilo in je bilo že pošteno vroče. Hodili smo po gozdnih poteh, vaških kolovozih in asfaltnih cestah. Lažje se mi je bilo prebijat skozi zaraščeno gozdno pot (če odmislim zaskrbljenost, da smo na pravi poti) kot pa hoditi po asfaltu v največji vročini. Kje točno smo hodili je razvidno iz zemljevida. Od pohodnikov sem poznala samo Nadjo in Chico, fante pa sem videla prvič v življenju. So bili pa vsi po vrsti super. Na enem sem si lahko celo oči spočila ;-)

Pot je bila zanimiva, videli smo veliko vasic, in ena mi je bila tako všeč... Vas v hribih, vendar je na vrhu hriba veliko ravnine. Tam bi si zgradila majhno hiško z velikim ograjenim vrtom, da bi Chica in Gomez (pa mogoče še kdo) uživala zunaj. Ja, to so moje sanje. No, ali pa hiška na gorenjskem ali primorskem ;-) Šli smo tudi mimo Bogenšperka, kjer smo si napolnili baterije na energijski točki. Fotografij je bolj malo, ker je Nadja nosila fotoaparat in se ni spomnila, da bi kaj poslikala. Med počitki sem vzela v roke fotoaparat, zato izgleda (vsaj po slikah), da smo ves čas počivali. Srečali smo tudi ogromno psov na verigah, ki so lajali, renčali ter se zaganjali proti nam (grozno!) in nekaj vaških cuckov oz. manjših psov, ki so bili izredno prijazni. Ko smo prišli na Javorje, smo zagledali eno majhno gostilno in sem si močno zaželela Radlerja. Ker je bilo zunaj polno (edina miza je bila zasedena), nam je starejša gospa (natakarica) rekla, da gremo lahko noter s psom. Po njenem mnenju je bila Chica tako zelo čista, skopana in lepa... Če bi vedela, da se je pred nekaj urami tekala po blatnih lužah in po eni umazani mlaki, bi si hitro premislila. Ampak na srečo ima Chica takšno dlako, da potrebuje samo nekaj hoje po travi in je spet čista. Sem šla na wc v tej gostilnici, pa se mi je vse zdelo miniaturno. Ko sem šla skozi vrata, sem se morala sklonit (pa imam komaj 170 cm), prav tako sem bila sklonjena, ko sem si umivala roke... Pomoje so pred davnimi časi tam živeli palčki ;-) No, Radlerja niso imeli, tako da sem potem pila Cocto - pijačo naše in vaše mladosti.

Proti koncu zadane poti za prvi dan sem začela postajati tečna - čeprav ostali tega ne priznajo. Nekaj časa so me boleli kolki, potem koleno, kasneje gleženj, konstantno pa so me bolele rame, ker nisem navajena nosti tako težkega nahrbtnika po 12 ur skupaj.
Sobotna pot se je končala v naselju (v bistvu je bila tam samo 1 hiša, naselje je bilo nižje) Gozd Reka, smo se parkirali. Najprej sem odložila nahrbtnik, se usedla in sezula, ter si ogledovala žulj na palcu... Fantje so začeli postavljati šotore, potem pa smo se najedli. Chica je še vedno tekala sem in tja, prevohala vse kar se je dalo, prinašala žogo, iskala žogo med deskami, zdemolirala plastenko,... Šele, ko sem ji rekla, naj se uleže in čaka, se je ulegla. Počasi je začela kinkati in malo preden je prišel najin prevoz, je celo zaspala.
Po eni strani, mi je bilo žal, da sem se odločila, da grem domov, po drugi strani se mi je pa prav prilegel spanec v topli in mehki postelji. Pa tudi za Chico bi bilo malo preveč, če bi hodila 2 dni skupaj (zame pa tudi :-)). Sicer pa nihče od nas ni zaključil Badjurove krožne poti... Za ostale se je končala na GEOS-u.

Se že menimo, da gremo naslednjič v nasprotni smeri in v treh dneh. Gre kdo zraven?

Pa še fotografije... nekaj je mojih in nekaj od Izija. Upam, da bom kmalu dobila tudi video, kjer Chica uživa v mlaki in blatni luži. Po kopanju v luži je bila čisto vijolična - ne vem od kje takšna zemlja...

pohodniki (Nadja, jaz, Aleš, Gregor, Peter in Chica)
manjka iztok (na sliki s Chico - spodaj)


Chica in 'Vaški Casanova'

Chica uživa v blatni kopeli

polnimo baterije na energijski točki na Bogenšperku

počitek

počitek blizu našega tabora

Chica na koncu poti

sreda, junij 27, 2007

2. rojstni dan

Praznovanje rojstnega dne B.-jevčkov iz legla Alpine River

To nedeljo smo uživali v Kranjski gori. Najprej kavica in pecivo. Najbolj živahni avstralci so tudi že zaplavali v potoku za Martinino hišo, sledil je sprehod na Vršič, nato pa praznovanje rojstnega dne - najprej za pse, saj so dobili torto, priboljške in igrače (žoge), nato pa še za človeško družbo. Spet sem se najedla izvrstnih solat, ki sta jih pripravila Jasmina in Uroš. Pika na I je bila pa še torta iz mandljev in jagod... njami! Vsekakor vredno ponovitve ;-) Slike so v albumu.

Chica, Grin in Sunny, v ozadju pa ajdovska deklica

Chica, Sunny, Grin, Chip, Berry in Ruby

sreda, junij 13, 2007

Žak


Just this side of heaven is a place called Rainbow Bridge.

When an animal dies that has been especially close to someone here, that pet goes to Rainbow Bridge. There are meadows and hills for all of our special friends so they can run and play together. There is plenty of food, water and sunshine, and our friends are warm and comfortable.

All the animals that had been ill and old are restored to health and vigor. Those who were hurt or maimed are made whole and strong again, just as we remember them in our dreams of days and times gone by. The animals are happy and content, except for one small thing; they each miss someone very special to them, who had to be left behind.

They all run and play together, but the day comes when one suddenly stops and looks into the distance. His bright eyes are intent. His eager body quivers. Suddenly he begins to run from the group, flying over the green grass, his legs carrying him faster and faster.

You have been spotted, and when you and your special friend finally meet, you cling together in joyous reunion, never to be parted again. The happy kisses rain upon your face; your hands again caress the beloved head, and you look once more into the trusting eyes of your pet, so long gone from your life but never absent from your heart.

Then you cross Rainbow Bridge together....

Author Unknown

Žak- najboljši prijatelj Nyzz in Chice, prijazen pes, poln energije (preden je podlegel bolezni), poslušen, iznajdljiv, pameten, reševalec, član skupine za nastope, ...
Prekmalu nas je zapustil in zelo ga bomo pogrešali...

torek, junij 12, 2007

Vse najboljše Alpine Riverji!

Danes praznuje 2. rojstni dan 1. leglo Alpine River.
Vse najboljše!!!

Chica je svoje darilo (spodaj) dobila že predčasno,
danes jo čaka pa še posladek za večerjo.

nedelja, junij 10, 2007

Euro dog show Zagreb

Od 8. do 10.6.2007

Zamudila sem samo soboto. V petek smo bili tam z aussie-ji, v nedeljo pa z basenjiji. V petek sem fotografirala z nikonom D70s in fotografije so enkratne - glede na svetlobne pogoje. V nedeljo raje nisem slikala, ker sem imela na voljo samo mojo 'trotl kamero'. Kar se nazivov tiče, nismo dobili nič... s tem mislim na Berry, Grina in Balija, vendar smo se imeli kljub temu lepo. Občudovali smo aussije, basenjite in še mnogo drugih psov. Chica je vse dogajanje zamudila, saj je morala ostati doma, je dobila pa dve darili: komplet ovratnico in povodec v oranžni barvi, ter novo posteljo.


Posteljo je že prvo minuto zasedel maček, vendar si jo je Chica izborila nazaj :-)

V Zagrebu je skupaj z evropsko razstavo potekalo tudi EP v obediencu. Spoznala sem tudi vzrediteljico aussijev iz Finske, ki jih ima Tuula in prikupno avstralko Sintti. Na naslednji sliki sta pa v paru. Sintti ima na sebi tudi nov plašček, ki hladi pse. Bi ga vzela za Chico, pa je bil malce predrag. Drugače sta pa Sintti in njena vodnica zasedli 16. mesto v obediencu, ekipa Finske (s Sintti) pa je zasedla 1. mesto.



četrtek, maj 31, 2007

30 let Kinološkega društva Zagorje

Dnevi odprtih vrat so za nami... končno. Proti koncu je postajalo že zelo naporno. Najprej vse priprave in organizacija 30-letnice. Potem so sledile delovne akcije ob vikendih, na koncu že vsak dan,... Nekateri člani so bili zelo pridni in uspelo je! Okolica društva je bila do nedelje - najpomembnejšega dogodka - pripravljena.
Delala sem vse - od plakatov, vabil, pleskanja ograje, barvanja fasade, pomivanja oken, slikanja psov z barvami na steklo, sajenja rož, zalivanja rož, ... Pa da ne bo slišati, da sem bila najbolj pridna - so bili nekateri še bolj.

Marjanca je poslikala zunanjo steno društva


Na zidu je tudi skupina za nastope KDZ
(Chica, Javor, Žak, Belka in Gaja)



DOGAJANJE PO DNEVIH

sreda, 23.5.2007

ob 10h - Otrok in pes I.
Predstavitev za otroke iz vrtcev (učna ura Brez strahu pred psom, agility, reševanje).
Prišli so otroci iz vrtcev v občini Zagorje, 5 otrok iz šole s prilagojenim programom iz Trbovelj ter nekaj oskrbovancev doma starejših iz Trbovelj.
Skupaj jih je bilo 120.
Fotografij žal nimam, ker sem imela preveč dela s Chico in otroci.

ob 17h - Psi v urbanem okolju - okrogla miza v sejni sobi Gasilskega doma
moderator: Jože Vidic
sodelovali so: Komandir policijske postaje Zagorje, občinski redar Ivan Drnovšek, veterinar iz veterinasrske postaje ZASVET Matjaž Pokorn, predsednik KD Zagorje Alojzij Klančišar.
mediji: novinar in snemalec iz lokalne televizijska postaja ETV, novinar časopisa Zasavc


četrtek, 24.5.2007

ob 15h - Druženje s psi
Učna ura brez strahu pred psom - prilagojena starejšim, predstavitev programa skupine za nastope, agilityja, reševanja ponesrečencev, božanje in hranjenje psov,...
Prišli so oskrbovanci domov iz Tisja, Izlak, Hrastnika

Lojze in Bela z učno uro Brez strahu pred psom

Jure in Žak med prikazom agilityja

gledalci od daleč...

... in od blizu

Vaska in Čila

Belka

Chica

Več fotografij je v galeriji KDZ.

petek, 25.5.2007

ob 15 - Otrok in pes II.
15.00 - risanje za izbor najlepše risbe z motivom psa (nagrajene najlepše 3 risbe)
16.30 - učna ura 'Brez strahu pred psom' z Alojzijem Klančišarjem in psičko Belko
17.30 - razstavljanje psov – otrok in pes: izbor najbolj simpatičnega para po izboru gledalcev (prijavljenih 11 parov)
18.00 - podelitev diplom vsem sodelujočim na izboru za najlepšo risbo ter najbolj simpatičen par, ter podelitev nagrad prvim trem na obeh izborih

otroci so svoje pse preizkusili na ovirah

učna ura brez strahu pred psom z Lojzetom in Belko

risbe, ki so jih ustvarili otroci

Aljaž in Spike na izboru za najbolj simpatičen par

podelitev diplom

najbolj simpatičen par po izboru gledalcev
Mateja in Dagsi (tibetanski terier)


Več fotografij je v galeriji KDZ.

sobota, 26.5.2007

ob 9h - Reševalni psi
Prikaz opreme vodnikov reševalnih psov, prve pomoči ponesrečencu, premagovanja ovir in poslušnosti, iskanja pogrešanih oseb

plezanje na streho - Belka

spuščanje in strehe - Ter

dokončan je bazen za pse

Žak preizkuša bazen

Več fotografij je v galeriji KDZ.

Žal me v soboto ni bilo v društvu, ker sem bila na razstavi CACIB Portorož. Z Mojco sva tam dobili ves potrebni material za najino razstavo v nedeljo - Najlepši pes Zagorja. Fantje iz Zoo Market Preis -a so bili zelo prijazni in so naju založili s petimi paketi testerjev, reklamnimi škatlami, povodci, posodami za vodo, in velikim psom iz lepenke.

nedelja, 27.5.2007

ob 9h - Prireditev ob 30-letnici Kinološkega društva Zagorje
prikaz tekmovalnega agilityja, prikaz športne kinologije (obramba in napad po programu IPO3), izbor najbolj simpatičnega psa Zagorja,
prihod predsednika države dr. Janeza Drnovška, ki je postal častni član KD Zagorje in zasaditev lipe s strani predsednika države in župana občine Zagorje kot znak sožitja med človekom in psom,
uradni del 30-letnice KDZ s kulturnim programom, pihalnim orkestrom SVEA Zagorje, razvitjem prapora ter podelitvijo priznanj.

prihod Janeza Drnovška

Janez Drnovšek ima novega psa!
Saj ne, to je 'naša' Belka.

fotografiranje agilitašev s predsednikom

predsednik je zasadil lipo v znak sožitja med človekom in psom

skupna fotografija (tudi Chica je nekje v ozadju :-))

kinologi smo izmenjali še nekaj besed s predsednikom in županom

ustanovni člani društva

Zmagovalci izbora za najlepšega psa Zagorja
1. mesto - shar pei Tor
2. mesto - čivava Miša
3. mesto - nemški ovčar Rex

razvitje društvenega prapora

Dovolj za danes... Nekaj stvari sem izpustila... ampak...

Več fotografij je v galeriji KDZ ;-)

petek, maj 11, 2007

Tepih

Pa ne tepih kot preproga, ampak tepih - kot eden izmed zasavskih hribov. Ne vem točno, kako se mu reče... mislim, da Vrh. Po domače je tepih. Iz tam se spuščajo tudi jadralni padalci.

Na tepih vodi mnogo poti. Večina je bolj strmih, nekaj pa je tudi položnih. Navzgor si ponavadi izberemo eno izmed bolj strmih poti, za spust pa položno.
Ta teden smo šli kar nekajkrat na tepih in enkrat mi je celo uspelo vzet fotoaparat s sabo. Od centra Zagorja do vrha je hoje za malo manj kot eno uro. Vendar se ta naš popoldanski 'sprehod' zavleče tudi do 3 ure - z raznimi postojankami kot so počitek na klopci na vrhu in občudovanje razgleda, počitek v vasi kjer se tudi odžejamo, ter nabiranje gozdnih jagod. Vmes naredimo še kakšno iskanje pogrešanih, Chica skače čez naravne in malo manj naravne ovire, prinaša žogo, jo išče v visoki travi,....

razgled z vrha

Chica na tepihu

Chica skače čez pohodne palice...

... pa tudi čez leseno palico

v vasi se vsi odžejamo, Chica se tudi okopa ;-)

še malo poziranja na poti v dolino

nabiranje jagod- tudi Chica pomaga

tudi Chica se malo utrudi v takšni vročini...

torek, maj 01, 2007

Tradicionalni prvomajski pohod na Pleše

Tako kot lansko leto, je bila Chica tudi letos na Pleših. Odhod je bil malo po deseti uri. Letos nisva bili tako pridni kot lansko leto... vsaj kar se hoje tiče. Peš smo se odpravile iz Jablane in ne iz doma.

Na Pleše sva šli skupaj z Anjo, na Pleših se nam je pridružil pa še Bojan. Bilo je kar pestro in Chica je pokazala, da se zna lepo obnašat. Večino časa je ležala med mano in Anjo, ter se nastavljala, da sva jo ves čas božali - čisto netipično za njo.

Vmes se je poigrala še z reševalskim kolegom Andyjem, ter beaglom Arijem. Slednji je od nje dobil tudi nekaj poljubčkov ;-) Na poti nazaj nas je prehitelo tudi nekaj konjev, katere je Chica prav previdno opazovala. Slikali sva se tudi pri ovcah (1. slika), pozdravili prijatelje tako, da so od Chice dobili poljubčke in se jim ni bilo potrebno sklanjati za to ;-)
Ko smo prispeli v dolino, smo se šli še najest v prvo picerijo, ki je bila odprta. Chica je potrpežljivo čakala, da smo se najedli. Vmes je celo zamižala za nekaj trenutkov. Zdaj pa spi.

Maček, ki je bil polovico dneva sam doma, pa mi prede v naročju med pisanjem tega prispevka. V času, ko je bil sam ni naredil nobene škode, samo kliker je odnesel s police na tla.


Chica in Bojan

jaz, Chica in Anja

Chica na Pleših - nasmejana kot vedno ;-)