Odkar je Chica spet prava sploh nisem imela časa pisat. Da vidimo kaj je novega. Včeraj smo imeli občni zbor KD Zagorje in je bilo kar zanimivo. Občudujem našega predsednika. Če ne bi bilo njega, se verjetno na društvu ne bi nič dogajalo. Poleg službe, družine in vseh ostalih obveznosti, ki jih ima (pa jih ni malo) je še vedno najbolj aktiven od vseh članov društva na kinološkem področju in ne samo v društvu. Je zelo pozitiven človek, vedno pripravljen pomagati, vsem hoče samo dobro, skuša motivirat vse okrog njega,... Res je občudovanja vreden človek.
Po uradnem delu je sledila zabava in smeh v takšnih količinah, da so me bolele trebušne mišice. Spoznala sem tudi eno punco, pri kateri sem imela občutek, da je prav vesela, da me je spoznala. Ona je šla v tečaj poslušnosti s psičko staro 7 let. Ker ni vedela ali bi šla ali ne, so ji vsi dali za zgled mene in moje delo z Nyzz (res ni lahko spravit 7 let staro dalmatinko do izpita B, še posebej, ker je to bolj svojeglava pasma, ki dela samo kadar se
ji 'splača'). Ko me je vprašala koliko časa sem že v društvo, sem ji povedala moje izkušnje in potem je prav z veseljem rekla:«A ti si ta!« No, tudi ona je zelo uspešna s svojo psičko. Pa pravijo, da se starega psa ne da naučit novih trikov! To je totalen nonsense. Nekaj mesecev nazaj je sestra naučila Nyzz ukaz mrtva oz. po njeno 'bum'. In to pri skoraj enajstih letih. Še vedno je polna življenja. Fotografija desno je nastala 2.3.2006.
Včeraj sem dobila tudi nagrado. Sodelovala sem na nekem natečaju za najboljšo pasjo fotografijo (drugega niti ne fotografiram odkar imam Chico) in zmagala! Tole je zmagovalna fotografija.
Po uradnem delu je sledila zabava in smeh v takšnih količinah, da so me bolele trebušne mišice. Spoznala sem tudi eno punco, pri kateri sem imela občutek, da je prav vesela, da me je spoznala. Ona je šla v tečaj poslušnosti s psičko staro 7 let. Ker ni vedela ali bi šla ali ne, so ji vsi dali za zgled mene in moje delo z Nyzz (res ni lahko spravit 7 let staro dalmatinko do izpita B, še posebej, ker je to bolj svojeglava pasma, ki dela samo kadar se

Včeraj sem dobila tudi nagrado. Sodelovala sem na nekem natečaju za najboljšo pasjo fotografijo (drugega niti ne fotografiram odkar imam Chico) in zmagala! Tole je zmagovalna fotografija.


Drugače pa danes sneži na polno že od 11h. S Chico sva šli v euro park in sva naredili gaz. Ko sva šli nazaj, se pa ni več videlo, kje sem prej hodila. Toliko snega je, da sem mogla kidati po dvorišču. Najlepši pa so sprehodi, ko močno sneži... še posebej, če je Chica zraven. Komaj čakam, da greva čez kakšno uro še enkrat ven. Potem tako divja po snegu, zakoplje glavo globoko v vneg in hodi tako, da se vidi samo rep. Prav posrečena je. In potem dela prevale v snegu in komaj čaka, da ji vržem kakšno kepo. Upam, da se bo sneg obdržal še nekaj dni.
Predvčerajšnjim se je Chica naučila 'okoli' in sem jo danes pošiljala okrog dreves, uličnih luči, smetnjakov in na koncu še okrog najinega avtomobila. V soboto naju čaka pa prvi trening s skupino za nastope. Že komaj čakava!
Ni komentarjev:
Objavite komentar