Pogrešani: Sony Ericsson Z600
Na jutranjem sprehodu s Chico mi je uspelo izgubit telefon. To sem opazila šele doma, ko me je zanimalo koliko je ura. Mogoče je pa izgubljanje telefona postala epidemija v Zasavju, saj sem nekaj dni nazaj brala, da se je to zgodilo tudi Hadu. Sem se že videla kako klicarim na simobil in preklicujem SIM kartico, in kako naj zdaj obvestim nekaj ljudi, da sem brez telefona glede na to, da sem imela njihove telefonske številke shranjene samo na GSM-u. Super!
S Chico sva se odpravili nazaj po isti poti kjer sva hodili kakšno uro nazaj. V upanju, da so treningi reševanja, kjer smo včasih poskušali tudi z iskanjem predmetov, obrodili sadove, sem pošiljala Chico naprej (z ukazom prinesi), jaz pa sem iskala samo po poti (tam kjer sem prej hodila). Kar naenkrat je zavila na travnik in sem mislila, da je kaj drugega dobila v nos. Na moje presenečenje mi je nazaj prinesla telefon! Seveda je bila potem izdatno pohvaljena in nagrajena s priboljški. V najboljšem primeru si ne bi mislila, da ji bo uspelo poiskat in prinesti telefon, še posebej zato, ker sploh ni vedela kaj išče. Vedno ji predmet pred iskanjem pokažem. Sem vsa navdušena!! ;)
V nedeljo sva šli pa na razstavo navijat za prijatelje ter pogledat množico psov. V našem društvu imamo najlepšega psa oz. psičko Zasavja – Toro, ter drugega najlepšega psa oz. psičko Elly. S Chico sva na prigovarjanje drugih pokazali tudi nekaj trikcev – tudi med izborom najlepšega psa grupe, tako da se je zgodilo, da so se tisti, ki so stali v bližini, obrnili stran od ringa, ter se navduševali nad Chico. Mene pa je totalno prevzela Wendy (Velvet Smile De Solemel) - na sliki levo. Ta avstralka mora bit po karakterju zelo podobna Chici. Poskočna je že toliko ;) Sem samo vzdihovala, ko sem jo gledala v ringu, ter vsem v bližini s fotoaparatom v roki naročila, da naj jo fotografirajo ter mi pošljejo slike.
Vreme je zdržalo, bilo je prav fino – nič vroče in brez dežja. Nevihta je prišla ravno ob pravem času – ravno ko je bilo konec showa. Chica je cel dan uživala v družbi psov. Večino časa je bila na povodcu, smo pa pa vzeli tudi nekaj minut, da se je zdivjala z nemškima dogama Toro in Bali. Ko sva prišli domov je pojedla večerjo, potem pa je samo še spala. Ni boljšega kot utrujen pes :)
Na jutranjem sprehodu s Chico mi je uspelo izgubit telefon. To sem opazila šele doma, ko me je zanimalo koliko je ura. Mogoče je pa izgubljanje telefona postala epidemija v Zasavju, saj sem nekaj dni nazaj brala, da se je to zgodilo tudi Hadu. Sem se že videla kako klicarim na simobil in preklicujem SIM kartico, in kako naj zdaj obvestim nekaj ljudi, da sem brez telefona glede na to, da sem imela njihove telefonske številke shranjene samo na GSM-u. Super!S Chico sva se odpravili nazaj po isti poti kjer sva hodili kakšno uro nazaj. V upanju, da so treningi reševanja, kjer smo včasih poskušali tudi z iskanjem predmetov, obrodili sadove, sem pošiljala Chico naprej (z ukazom prinesi), jaz pa sem iskala samo po poti (tam kjer sem prej hodila). Kar naenkrat je zavila na travnik in sem mislila, da je kaj drugega dobila v nos. Na moje presenečenje mi je nazaj prinesla telefon! Seveda je bila potem izdatno pohvaljena in nagrajena s priboljški. V najboljšem primeru si ne bi mislila, da ji bo uspelo poiskat in prinesti telefon, še posebej zato, ker sploh ni vedela kaj išče. Vedno ji predmet pred iskanjem pokažem. Sem vsa navdušena!! ;)
V nedeljo sva šli pa na razstavo navijat za prijatelje ter pogledat množico psov. V našem društvu imamo najlepšega psa oz. psičko Zasavja – Toro, ter drugega najlepšega psa oz. psičko Elly. S Chico sva na prigovarjanje drugih pokazali tudi nekaj trikcev – tudi med izborom najlepšega psa grupe, tako da se je zgodilo, da so se tisti, ki so stali v bližini, obrnili stran od ringa, ter se navduševali nad Chico. Mene pa je totalno prevzela Wendy (Velvet Smile De Solemel) - na sliki levo. Ta avstralka mora bit po karakterju zelo podobna Chici. Poskočna je že toliko ;) Sem samo vzdihovala, ko sem jo gledala v ringu, ter vsem v bližini s fotoaparatom v roki naročila, da naj jo fotografirajo ter mi pošljejo slike.Vreme je zdržalo, bilo je prav fino – nič vroče in brez dežja. Nevihta je prišla ravno ob pravem času – ravno ko je bilo konec showa. Chica je cel dan uživala v družbi psov. Večino časa je bila na povodcu, smo pa pa vzeli tudi nekaj minut, da se je zdivjala z nemškima dogama Toro in Bali. Ko sva prišli domov je pojedla večerjo, potem pa je samo še spala. Ni boljšega kot utrujen pes :)
Najlepši pes ZasavjaGalerije:
Aussiji (foto: Nadja Žlender)
Ostali (foto Nadja Žlender)
CAC Trbovlje (Urška – Butterfly)
Ni komentarjev:
Objavite komentar