nedelja, avgust 23, 2009

Bled

Moj rojstni dan smo preživeli na Bledu. Obhodili smo jezero, uživali v sončku in v senčki, Chica se je naplavala,...

sreda, avgust 12, 2009

Dopust v Črni gori

Po 4-dnevnem dopustu v Malinski (žal ni slik), smo se 1. avgusta odpravili v Črno goro. Izkoristili smo lepe plaže, vsak drugi dan pa smo se odpravli na kakšen izlet. Tako smo videli Bar, Kotor, Skadarsko jezero, vas Njegoši, Lovčen, ...

No, pa gremo...

ustavili smo se tudi v Sarajevu

Kaj naredi sarajevska mačka, ko vidi Chico? :)

Chica je imela polno oboževalcev kamorkoli je prišla :)

Smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in Chico na straži!

Smisel življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in Chico na straži!

Chica in 'sosedi' iz apartmaja

Morski pes!

Skok 'na glavco' :)

portret na Crveni glavici

malo raziskujemo...

Chica na Crveni glavici

Chica in mini Bobi v Kotorju

Kotorski zaliv

Skadarsko jezero

Stari Bar

Pred rojstno hišo Njegoša

Mavzolej Njegoša - Lovčen

nedelja, junij 14, 2009

Vikend ob Kolpi

Vikend smo preživeli ob Kolpi, kjer smo praznovali rojstni dan dveh kolegov. Bilo nas je 15 in trije psi - argentinska doga Car, basenji Bali in Chica. Za Chico je bilo to prvo kampiranje in se je takoj vživela v situacijo. Najbolj je uživala v vodi. Že v kampu je skakala v vodo na glavo, ker ni bilo drugega dostopa. Ko so šli fantje plavat, je šla z njimi... Sobotno popoldne je preživela večinoma na sprehodu in v vodi. Veliko je plavala, tekala po plaži in po nizki vodi, se potapljala in nosila ven kamne,... Ko smo zvečer prišli nazaj v kamp, je pojedla večerjo, potem pa je preostanek večera prespala v boksu, čeprav se ponavadi v njem samo vozi v avtu, drugače ga pa ne uporabljam. Malo čez polnoč sva se prestavili v šotor in sva spali do jutra. Dopoldne je spet norela po/v Kolpi... Maksimalno je uživala in sploh je ni bilo mogoče ustaviti. Ko sva popoldne prispeli domov, se samo še spala... in naslednji dan tudi... vse do 12h. Vmes je vstala samo toliko, da je pojedla večerjo in zajtrk :) Bogi pes!







Več fotografij je objavljenih na FB-ju.




Chica plava


Chica in kamenčki

petek, junij 12, 2009

Chicina pesem

Ob Chicinem rojstnem dnevu je nastala ena lepa pesem...


…no matter the time of year,
or even the rain and storm upon your eye and ear,
a gently Merle wind is blowing for the fourth of year.

…Alpine river so fresh and pure,
bringing you the crystal by the name Breeze of June…

(avtor: SV)

torek, junij 09, 2009

Agility: 2. tekma za pokal Slovenije

Letos smo v KD Zagorje organizirali agility tekmo. Dela je bilo ogromno... že pred tekmo, saj je bilo potrebno obnoviti vse ovire. Vsak dan smo jih barvali... no, bila sva dva oz. trije, ki smo opravili večino dela oz. vse delo :). Tudi Chica je pomagala - kot dokaz je imela roza rep. Zadnji dan barvanja ovir si je pridelala pa še roza tačko, ko je testirala palisado :) Ovire so zdaj res lepe pinky barve :) Glede na vso zmedo pred tekmo, je na koncu vse izpadlo tako kot smo si lahko samo želeli. Na tekmo so prišli so tudi trije avstralčki: Chicina mama Ruby, Olivia (imela je 2 čista teka in je osvojila 1. mesto), kot gledalec pa je prišel navijat tudi Žak. Fotografij iz tekme nimam, jih mogoče še dobim. Sem bila cel dan za računalnikom, zato je bila tudi Chica kar doma. Po tekmi sem šla po njo in sva odtekli nekaj parkurjev in se igrali. Tudi čevapčičev in odličnega peciva ni manjkalo :)
Ogromno lepih fotk je na agility portalu.

Avstralka Oli na prvem mestu!

Chica na zmagovalnih stopničkah :)

Tokrat se nista zaletela in noben zob na novo ne manjka :)


petek, junij 05, 2009

Nisika... naj ti bo lepo...


Nyzz (1.4.1995 - 5.6.2009)

Just this side of heaven is a place called Rainbow Bridge.

When an animal dies that has been especially close to someone here, that pet goes to Rainbow Bridge. There are meadows and hills for all of our special friends so they can run and play together. There is plenty of food, water and sunshine, and our friends are warm and comfortable.

All the animals who had been ill and old are restored to health and vigor; those who were hurt or maimed are made whole and strong again, just as we remember them in our dreams of days and times gone by. The animals are happy and content, except for one small thing; they each miss someone very special to them, who had to be left behind.

They all run and play together, but the day comes when one suddenly stops and looks into the distance. His bright eyes are intent; His eager body quivers. Suddenly he begins to run from the group, flying over the green grass, his legs carrying him faster and faster.

You have been spotted, and when you and your special friend finally meet, you cling together in joyous reunion, never to be parted again. The happy kisses rain upon your face; your hands again caress the beloved head, and you look once more into the trusting eyes of your pet, so long gone from your life but never absent from your heart.

Then you cross Rainbow Bridge together...

sobota, maj 30, 2009

Regijska tekma šolanih psov v Trbovljah

Danes sva šli s Chico v Trbovlje, navijat za Tamaro in Žaka, ki sta se udeležila tekme šolanih psov v njunem društvu. Po programu B-BH sta dobila sta 93 točk in sta skupaj s še nekaterimi tekmovalci zasedla 9. mesto. Od 'lokalcev' sta tekmovala še dva in sicer Jože bola po programu IPO3 (KD Trbovlje) in Damjan Knez (KD Zagorje) po programu IPO2. Oba sta osvojila drugo mesto v svoji disciplini. Jože Bola je prikazal najlepšo obrambo, Damjan pa bi lahko bil celo prvi, ker je imel enako točk kot zmagovalec, le da je slednji imel mlajšega psa.

Tamara in žak med vajo 'sedi v gibanju'

poleg

2. mesto: Damjan Knez

Jože Bola - najlepša obramba

ponedeljek, maj 11, 2009

Svobodne živali

Ne vem kako naj na lep način napišem, ker enostavno ne razumem ljudi, ki še vedno mislijo, da potrebujejo psi in mački svobodo - v smislu prostega sprehajanja po okolici. In kaj se zgodi potem? Točno TO! Najprej o psih... Nekako še razumem, da se pes izgubi, pobegne,... enkrat! Se lahko vsakemu zgodi. Tudi meni je Chica ušla, ko jo je v parku napadel husky. Je tekla direktno proti domu, vmes čez glavno cesto in me je čakala na stopnicah. Sva imeli srečo. Ne razumem pa ljudi, ki jim pes 'pobegne' večkrat. Ali pa mu pustijo, da se sam sprehaja naokoli.

Ko sem prvič našla šicuja Snoopyja (oz. je on našel mene, ker me je ena punca klicala, da se je priključil njej in njenemu psu na sprehodu po mestu), sem dala oglas na radio in me je lastnica na tak način našla. Pes je bil zanemarjen, bolhast s sprijeto dlako... o dišavah raje ne bi. Lastnici povem za vse nevarnosti, ki ga lahko doletijo - in glede na to, da je čipiran ji lahko povzroči stroške s kakšno prometno nesrečo, če pristane v zavetišču, napade kakšnega otroka,... In kaj je bilo nekaj dni po tem? Pes je bil spet viden v centru mesta. In prejšnji teden smo ga spet dostavili lastnici. Saj ne vem... jo bo kaj izučilo, če pokličem v zavetišče in ji oni zaračunajo oskrbo?

Potem je tu še zlati prinašalec po imenu Kolja - eden izmed treh, ki se prosto sprehajajo po mestu. Za ime vem, ker ima na ovratnici značko z imenom in telefonsko številko. Sicer ne vem kakšnemu namenu služi njegova značka, ker sem psa že večkrat zadržala, na telefon se pa nihče ni javil, niti ni klical nazaj. Spet... izhajam iz sebe: če bi se meni Chica izgubila, bi šla na vse kraje, kjer se ponavadi sprehajamo - s telefonom v roki.

Potem so pa tu še mačke... lastinške, ki to niso. Nekdo jih hrani, pa niso njegove. Zame je to lastniška mačka! Pa ljudje, ki jim pomagamo s hrano prek društva in mislijo, da lahko samo pokličejo in bomo takoj prihitele z novo zalogo hrane... in ljudje, ki bi peljali LASTNIŠKE mačke k veterinarju na stroške društva. So tudi takšni, ki peljejo mačka k veterinarju, za zdravljenje bolezni pa ne bi dali denarja in upajo, da bo maček ponoči za vedno zaspal. Sigurno bo to brez bolečin - japajade. Ali pa takšni, ki se hočejo znebit bolanega mačka, ki je prišel k hiši prejšnje leto, potolkli (pardon - utopili) bi mladičke od njegove sestrice, bojo pa enega obdržali, ker enega bi pa še imeli, ker je lepe barve in ker je lušten. So pa tudi takšni, ki pokličejo in potrebujejo prevoz do veterinarja - članice društva naj bi imele pa čas - kadarkoli. Če se hočemo kaj pregovarjat ali peljat še kakšno mačko zraven k veterinarju, da se ne bi vsak dan vozile, se pa tudi težko uskladimo, ker imajo ti ljudje, ki potrebujejo naše usluge in naš čas, toliko opravkov... Pustimo to, da so cele dneve doma. Točno tisto dopoldne, ko bi lahko pomagale večim živalim, oni nimajo časa, ker čistijo v cerkvi. Same mačke pa ne bojo pustile z nami. Se bomo raje še enkrat zapeljale do veterinarja... Saj bencin je zastonj, glede časa pa tako ali tako ni problem - od nas se pričakuje, da smo ves čas na voljo.

Če ne bi šlo za živali, bi že zdavnaj pustila vse skupaj!

In zakaj sem šla pisat vse to? Danes sem spet peljala mačka k veterinarju. Na eni lokaciji je ogromno mačkov - lastniških. Na isti lokaciji smo lansko leto odkrili, da ima en mladič levkozo. In če jo ima eden...
Črn maček, se je danes zjutraj zavlekel do vhodnih vrat ene hiše in ležal tam, ni se mogel premikat. Veterinar je ugotovil, da je dehidriran in podhlajen (termometer sploh ni zaznal temperature), bil je že ves rumen,... In po svoje je imel srečo. Je bil humano uspavan, ker drugače bi verjetno še danes poginil nekje zunaj.
Lansko leto sem tak čas peljala mačka k veterinarju in je bilo podobno. Bil je ves bogi, vstal je še lahko, dehidriran, na njemu so bili že črvi, muhe so ga obletavale,... In imel je levkozo. Prav tako je bilo s črnim mačkom, ki se je zavlekel k sosedi na vrt. Ni čutil zadnjega dela telesa. Zbirala sem denar za slikanje z rentgenom (pred ustanovitvijo DPŽ Šnoflja), ampak smo prej naredili test za levkozo, ki je bil žal pozitiven. Denar je šel za eno drugo muco - Ajo, ki so ji morali odstraniti eno oko. Maček je vsaj zadnje dni preživel v prijaznem okolju. Same žalostne zgodbe, ki jih ne morem pozabiti. Potem so pa še tiste, ki jih spremljam na Mojpes.net-u.

Vse te zgodbe bi lahko ostale nenapisane, če ne bi nekateri ljudje še vedno verjeli v svobodo psov in mačk oz. če ne bi imeli mačke za potrošni material. In potem prejemamo klice v smislu: "Smo videli, da oddajate mačko... Mi bi jo imeli. Ravno prejšnji teden nam je sosed zastrupil našo, še prejšnjo je povozil avto, ena je pa sama šla od doma in jo ni bilo več nazaj."
'Mojih' mačk, pobranih s ceste (npr. Mici in Gomica), ki so navajene vsega živega samo svobode nimajo, pa že ne dam takšnim ljudem!

Sem mislila, da se bom počutila kaj boljše, ko bom vse spravila iz sebe... Pa žal ni tako.

Bogi moji 'žvauci', ki ne vesta kaj je svoboda...

Pe še nekaj povezav na podobno temo:
Ko kamni jočejo...
Kako lahko nekdo tako kapitalno zaj....
Kaj storiti, ko najdemo žival

četrtek, maj 07, 2009

Osnovnošolci na obisku v KD

Danes so nas v KD Zagorje obiskali prvošolčki in drugošolčki iz Osnovne šole Toneta Okrogarja. Nazadnje smo se videli ob dnevu zemlje in so bili vsi navdušeni nad ponovnim srečanjem. So pa vsi po vrsti spraševali za Žaka, ki ga danes ni bilo. Jih je čisto navdušil s frizbijem.

Danes so Chico najprej čisto prečohali, potem smo šli na poligon, kjer je predsdsednik društva povedal nekaj besed. S Chico sva jim pokazali kako pse učimo, da premagujejo ovire. Potem pa sva odtekli en krog tako, da sem ves čas tekla z njo, potem pa še enga, kjer sem jo vodila tudi malo na daljavo. Otroci so pa pridno merili čas - s štetjem :) Potem smo za hec preizkusili, če Chica dela tudi s kom drugim in je še predsednik tekel en krog s Chico. Otroke je zanimalo, če bi Chica ubogala tudi njih, zato so trije odtekli vsak en krog s Chico. Od vsakega je na koncu dobila en briketek :) Verjetno je že vsem jasno, da je prodana duša... pa še prav poceni se proda ;) Je bilo pa lepo videti, kako je sodelovala tudi z najmlajšimi, jih je ubogala in pravilno premagala vse ovire.

Ko ti so otroci odšli, je prišla že druga skupina in Osnovne šole Ivana Skvarče oz. njene podružnice iz Podkuma (1.-4. razred). Najprej smo malo posedeli v senci, da se je Chica ohladila. Predsednik nas je v tem času predstavil in povedal nekaj besed o psih. Potem pa sva ponovno pokazali kako se uči agility, odtekli sva en parkur ter pokazali trikce. Potem pa smo se malo pogovarjali o psih, spraševali so različne stvari,... S Chico sva se kmalu poslovili, predsednik društva in zlata prinašalka Bela pa sta za njih pripravila še učno uro Brez strahu pred psom.

Upam, da mi bojo učiteljice kmalu poslale fotografije :)

nedelja, maj 03, 2009

Border collie mladički

Na Izlakah imajo mladičke :)

B-leglo: stari 5 tednov (2 trikolrčka, 2 sable, 4 črno beli)
LONA ROZENPLANC & GREEN MUBEV ACE OF SPADES

Lona je Chicina prijateljica iz skupine za nastope, zato je bil ogled malih kepic že skoraj obvezen. Izmed osmih mladičkov sem si že izbrala 4 favorite. Dva sta na žalost že rezervirana, izbiram pa še med dvema. Malo se hecam, Chica bo zaenkrat še brez pasjih sostanovalcev :)






Ostale slike pa si lahko ogledate na FB.

sobota, april 25, 2009

Badjurova krožna pot III.

Tudi letos smo se odpravili na Badjurovo krožno pot. Pot smo začeli na Jančah, potem pa smo šli čez Laze in Dolsko na Zagorico pri Dolskem, kjer smo obiskali tudi rojstno hišo Jurija Vege. Naslednji Vrh je bil Cicelj, nato Sv. Miklavž, potem smo šli na Slivno in GEOSS ter mimo Vač na Slemšek. Prvi dan smo zaključili na Zasavski gori. Ostali so tam prespali in potem pot nadaljevali še v dveh dneh, Blažka in medve s Chico pa smo odšle domov. 15-kg nahrbtnik je naredil svoje in koleno je odpovedalo. Sej, če bi bilo samo navzgor bi še šlo... Sicer pa nismo prehodili malo - več kot 30 km 'po ravnem'. Ravno je v povprečju... pot gre pa malo gor, malo dol in spet malo bolj gor... :)
Fotografije: I. Jurca, A. Godec in TK

Badjurovo krožna pot I.
Badjurova krožna pot II.

Chica pred hišo Jurija Vege

Na Ciclju

malo poziranja

predstavnika EF-poslovna informatika in nosilca najtežjih nahrbtnikov :)

Zgornja Slivna (Godec blažen med ženami :))

Chica v središču Slovenije

konec prvega dne - na Zasavski gori