Chics & 3 doge

V nedeljo smo se na KD Zagorje dobili z Ines in Dejanom, ter njinumi tremi dogami - Chica jih naravnost obožuje in je njihova velikost niti najmanj ne moti. Vedno pokaže kako pogumna in na koncu ona odkoraka kot zmagovalec, ki mu je uspelo dobiti igračo. Tudi v nedeljo ni bilo nič drugače...

Chica se trudi 'ukrasti' igračo

Še vedno se trudi, a je že bližje...

Zmagala!

Alpine River - 1. rojstni dan

Včeraj so Alpine River-ji praznovali 1. rojstni dan. Sicer še nismo bili 12.6., ampak smo enostavno morali izkoristiti priložnost, ker je prišla v Slovenijo tudi Bee (Alpine River Bee Queen) iz Belgije. Na praznovanju je manjkal samo Blue (Alpine River Blue Ice), ki živi na Poljskem.

Dobili smo se med deseto in enajsto pri Martini v Kranjski gori, potem pa smo se odpravili proti Tamarju. Psi so uživali v igri, vlečenju palice, snegu in vodi. Ko smo prišli nazaj, jim je Martina pripravila 'torto' in vsak je dobil svoj del. Prav tako ni pozabila na darila - vsak je dobil frizbi. Upam, da bodo do naslednjega rojstnega dne že pravi profesionalci v lovljenju frizbija.
Potem so se preizkusili tudi v skakanju čez ovire.

Tu je še nekaj foto utrinkov.

Grin, Chica & Sunny

Grin, Chica & Berry

Chica & Grin

Ostale fotografije so že v galeriji.

Srečanje aussijev - Primorska

V nedeljo smo se spet dobili vodniki in ljubitelji aussijev. Tokrat nas je Lilit povabila na Primorsko. Sprehajalo smo se po Vanganelu med polji ob Badaševici.
Pasja udeležba na srečanju:
- 6 1/4 aussijev,
- 3/4 borderke,
- en nizkorasli vaški ljubimec.

Fotke si lahko pogledate v Nadjini galeriji.

Agility

S Chico sva imeli na voljo cel poligon, ker ob sobotah očitno nihče ni razpoložen za treniranje... Najprej sva šli čez ovire za agility - preskoki, oba tunela ter slalo, potem pa sva vadili še preskok v daljino - za reševanje. Tega še nisem mogla fotografirat, ker se Chica še uči in jo moram ves čas opazovat - kar pa ne gres s fotoaparatom v roki.

Takole pa izgleda Chica pri preskakovanju ovir.

Regrat

1. maj

S Chico sva se udeležili tradicionalnega pohoda na Pleše. Štartali sva okoli desete ure ter prišli na cilj ob pol enih. Tam sva pojedli vsaka eno jabolko, spili vsaka svoj del vode, se malo pomartinčkali, ter odšli nazaj v dolino. Vmes sem poklepetala še z nekaterimi znanci, Chica pa se je medtem igrala z njihovimi kužki.

Po naporni poti se je Chici prav prileglo sočno jabolko.

Chica je bila spet v središču pozornosti. Skoraj vsak, ki sva ga srečali, je spraševal o pasmi, pohvalil njen izgled (lepa, zanimive barve, ravno prav velika),... Chica je prav uživala v vsej pozornosti in je vsakemu namenila svoj značilni pogled.

3. srečanje pesjanarjev

Po včerajšnjem praznovanju Archie-jevega rojstnega dneva, je Chica spet prisla na svoj račun.

Tokrat smo se skupaj z Ines in Kali odpravile na 3. srečanje pesjanarjev v Varpolju. Verjetno mi ni treba posebej omenjati, da je Chics uživala 100 na uro. Z borderjem Lokom sta imela najprej 'private party'. Mislim... border in aussie - oba sta prekipevala od energije ter sta pasla drug drugega in potem še čredo bernskih planšarjev. Šli smo pogledati tudi Savinjo, ampak je bila žal previsoka in preveč deroča, da bi se psi kopali. Bomo pa na poletnem taboru nadoknadili. Glede na to, da sem pozabila fotoaparat doma, bom tokrat objavila fotografije Polone Železnikar iz njene galerije. Obvezno pa si uglejte tudi naslednji dve strani: 1 in 2.
Tu je še nekaj galerij iz srečanja, fotografi pa so naslednji: Marko, Črt, Nastjain Nina. Pričakujem še Nadjine fotografije - na njih naj bi bila ujeta tudi Chica in Lok v akciji.
Na poti domov se Kali ni hotela več voziti spredaj in se je šla raje stiskat k Chici na zadnji sedež. Večino poti sta prespali :)

Stanje na srečanju: mokro in blatno. Ampak Chica je uživala v vsaki kapljici :)

Chica in Lok ob/v Savinji

Chica

V lužah in v blatu je najlepše... Kali, Chica, Lok

Dodatek:

Še dve novi galeriji iz srečanja - obljubljena Nadjina in pa Mojčina.
Sem se pa že sekirala, ker sem pozabila fotoaparat doma, ampak ni panike - Chica je imela dovolj oboževalcev na srečanju, tako da je nastalo ogromno dobrih fotografij.
Chica je bila razglašena za najbolj hiperaktivno psičko, Lok pa za najbolj hiperaktivnega psa - torej sta skupaj najbolj hiperaktivni par ;)

Doggy quote

"My dog is usually pleased with what I do, because she is not infected with the concept of what I "should" be doing."

- Lonzo Idolswine

Chica in 3 'dogice'

Danes smo se dobili s tremi dogami: Toro, Aronom in Fano. Vsi so neizmerno uživali.
Za slabo kvaliteto fotografij krivim mojega canona a40 oz. njegov nesposoben zoom.

Aron, Tora, Chica in Fana

Fana in Chica

Lov na Chico - by Aron in Tora

Chica: ' Aha! Pa vaju imam!'

Chica: 'Aron, samo še enga lupčka ti dam...'

Tora in Chica se paseta

Fana na preži za tremi razbojniki

Fana lovi razbojnike

CACIB Vrtojba 2006

S Chico sva se v družbi Mojce in Basenjita odpravili na njeno prvo razstavo. Ker sva bili s Chico zgolj gledalki, sva imeli čas navijat za zagorjane in avstralce :)

zadaj: Tina
sredina: Jana, Mojca, Tina
spredaj: Sagena Max Mara (Eli), Balu (Bali), Alpine River Breeze of June (Chica)
(foto: Jure Crnkovič)

Chica z Berry in Grinom (foto: Urška Ferletič)

Chip, Chica, Grin

Sneg

Chica in Berry na vaji SIP na Koroškem (Podpeca).

Sobota je bila naporna. S terencem in prikolico za pse smo že ob 5.30 štartali iz KDZ. Sledila je celodnevna vaja v zimskih razmerah na Koroškem- ponekod se udiralo in smo bili do pasu v snegu. Ampak psi so neizmerno uživali. Doma sem bila ob 19h, spala sem že ob 20h. Sonce in sneg sta me utrudila - Chico tudi. Je spala od včeraj pa do danes popoldne. Vmes sva šli samo opravljanje potrebe in hranjenje :)
Danes sem sva bili pa celo popoldne na društvu - najprej trening in nato igra. Chica spet spi.

Pesjanarsko življenje

Ko sem se odločila, da bom v svoje življenje sprejela majhno kepico Chico, sem vedela, da bom z njo zelo aktivna na kinološkem področju in da ne bo pes za na kavč in občasne sprehode. V društvu sem sprejela vlogo članice izvršnega odbora, urejanja spletne strani, fotografiranja, itd - tudi takrat sem vedela, da bom več časa preživela v kinološkem društvu. To kar se mi pa zadnje čase dogaja, pa že presega meje mojih predvidevanj in pričakovanj. Več časa preživim na društvu z ostalimi 'pesjanarji', kot pa doma z Bojanom. No, nisem samo jaz kriva za to, da se skoraj nič ne vidiva. Tudi on ima ogromno dela s PO Svea in Big Bandom. Če bo šlo tako naprej, bova samo še spala skupaj, dneve pa preživljal avsak zase...

Sumarično gledano sva bili s Chico v KDZ vsak dan razen v sredo. V četrtek sva imeli tečaj poslušnosti, v petek reševanje (btw Chica se je odrezala enkratno - vedno znova me preseneča), v soboto smo organizirali izpite poslušnosti za pse spremljevalce (B-BH), v nedeljo je bil trening skupine za nastope (+ igra po treningu), včeraj smo imeli spet trening poslušnosti, danes imamo razstavljanje psov,... Po svoje mi je malo preveč na kupu, po drugi strani pa uživam v vsem tem. Komaj čakam skupno vajo reševalnih psov, ki bo v soboto na Koroškem. Pride tudi Chicina sestrica Berry.

Na zadnji skupni vaji je bilo nepozabno. Od takrat se je Chica naučila že kar nekaj novih stvari. Še vedno pa ne zna čakat, medtem ko drugi delajo. Na treningu mi je že 2x pregriznila povodec, ko je bila pripeta, medtem, ko so drugi delali. Prišla je do mene in hotela iskat. Sem si rekla, da sem pametnejša od nje in sem ji kupila 'vrv' za privez psa na dvorišču (kovinska, oblečena v gumo). V petek sem jo privezala za drevo in šla markirat. Čez kakšnih 5 minut Chica priteče na območje iskanja. Nič mi ni bilo jasno. Sem že mislila, da je pregriznila vse skupaj ali pa da se je je klipsna odpela, ker je imela ovratnico še vedno okoli vratu. Ko, sem jo pripeljala do drevesa in sem jo hotela pripet, sem ugotovila, da je zlomila obroček na ovratnici. Všeč mi je, da ima tako močno željo po iskanju, ampak kar je preveč je preveč - pa čeprav je aussie. Mi ne preostane drugega, kot da kupim močnejšo ovratnico.
Na skupno vajo gremo ERP Zagorje z enim avtomobilom in prikolico za pse. Me prav zanima, kako se bo Chica obnesla... Če bo kaj prostora v avtu, bo kar pri meni.

Včeraj sva šli pa na prvi spomladanski tek po Evroparku. Sem bila kar presenečena nad Chico, ker je ves čas tekla ob moji levi strani in sploh ni vlekla. Bo treba danes ponoviti vajo ;) Komaj čakam, da bo topleje in da bom lahko šla že zjutraj pred zajtrkom/faksom tečt.

Couch potato aussie

Pa pravijo, da aussie-ji niso
couch potato psi ;)
Chica še kako uživa v valjanju na kavču. Pa jaz tudi. Če imam na izbiro tole ali pa literaturo za jutrišnji izpit, definitivno izberem prvo. Ampak nimam veliko izbire... iztisniti moram še zadnje atome moči in koncentracije iz sebe in it jutri vsaj pogledat na izpit.

Photo Session in March

Na momente ima ušesa bolj podobna nemškemu ovčarju kot pa avstralskemu.

Chics v lovu za kepo I.

Chics v lovu za kepo II.

Kinološke zadeve

Odkar je Chica spet prava sploh nisem imela časa pisat. Da vidimo kaj je novega. Včeraj smo imeli občni zbor KD Zagorje in je bilo kar zanimivo. Občudujem našega predsednika. Če ne bi bilo njega, se verjetno na društvu ne bi nič dogajalo. Poleg službe, družine in vseh ostalih obveznosti, ki jih ima (pa jih ni malo) je še vedno najbolj aktiven od vseh članov društva na kinološkem področju in ne samo v društvu. Je zelo pozitiven človek, vedno pripravljen pomagati, vsem hoče samo dobro, skuša motivirat vse okrog njega,... Res je občudovanja vreden človek.

Po uradnem delu je sledila zabava in smeh v takšnih količinah, da so me bolele trebušne mišice. Spoznala sem tudi eno punco, pri kateri sem imela občutek, da je prav vesela, da me je spoznala. Ona je šla v tečaj poslušnosti s psičko staro 7 let. Ker ni vedela ali bi šla ali ne, so ji vsi dali za zgled mene in moje delo z Nyzz (res ni lahko spravit 7 let staro dalmatinko do izpita B, še posebej, ker je to bolj svojeglava pasma, ki dela samo kadar se ji 'splača'). Ko me je vprašala koliko časa sem že v društvo, sem ji povedala moje izkušnje in potem je prav z veseljem rekla:«A ti si ta!« No, tudi ona je zelo uspešna s svojo psičko. Pa pravijo, da se starega psa ne da naučit novih trikov! To je totalen nonsense. Nekaj mesecev nazaj je sestra naučila Nyzz ukaz mrtva oz. po njeno 'bum'. In to pri skoraj enajstih letih. Še vedno je polna življenja. Fotografija desno je nastala 2.3.2006.


Včeraj sem dobila tudi nagrado. Sodelovala sem na nekem natečaju za najboljšo pasjo fotografijo (drugega niti ne fotografiram odkar imam Chico) in zmagala! Tole je zmagovalna fotografija.

Sponzor natečaja je Arden Grange (Chicina najljubša hrana) in sem potem dobila 2,5 kg hrane po izboru, zraven je bilo pa še nekaj reklamnega materiala Danish Design. Že enkrat prej sem bila totalno navdušena nad izdelki DD, sedaj me pa res ima, da bi kupila ležišče za Chico. Zadnje čase (3 mesece) sem večkrat sodelovala v nagadnih igrah in na dveh (foto)natečajih. In kaj opažam? Pri nagradnih igrah nimam sreče, ker na žreb ne morem vplivati sama. Pri natečajih je pa drugače. Na obeh sem bila uspešna. Na prvem natečaju sem bila druga, na drugem pa prva :) Očitno je ljudem všeč moja fotografija ali pa moj model (Chics).

Drugače pa danes sneži na polno že od 11h. S Chico sva šli v euro park in sva naredili gaz. Ko sva šli nazaj, se pa ni več videlo, kje sem prej hodila. Toliko snega je, da sem mogla kidati po dvorišču. Najlepši pa so sprehodi, ko močno sneži... še posebej, če je Chica zraven. Komaj čakam, da greva čez kakšno uro še enkrat ven. Potem tako divja po snegu, zakoplje glavo globoko v vneg in hodi tako, da se vidi samo rep. Prav posrečena je. In potem dela prevale v snegu in komaj čaka, da ji vržem kakšno kepo. Upam, da se bo sneg obdržal še nekaj dni.
Predvčerajšnjim se je Chica naučila 'okoli' in sem jo danes pošiljala okrog dreves, uličnih luči, smetnjakov in na koncu še okrog najinega avtomobila. V soboto naju čaka pa prvi trening s skupino za nastope. Že komaj čakava!

Konec bolniške

Chica danes ne šepa! Včeraj zvečer je nehala in danes izgleda, da je vse uredu. Še vedno bom malo bolj previdna.

Danes sem testirala društveni fotoaparat, pa mi je kar všeč :) Sicer ni DSLR, ampak je veliko bolj kvaliteten kot moja trotl kamera. Tu je ena fotka, ki sicer ne pokaže kaj vse zmore fotoaparat, ampak mi je všeč ;)

Fotoaparat testiram zato, da bom lahko fotografirala danes, ko poteka vpis v tečaje v KD Zagorje. Poleg fotografiranja bom morala vpisovat tudi nove člane z novim programom KINOS. Kolikor sem ga včeraj uspela pregledat, ni ravno ne vem kaj. Bi sama lahko naredila kaj boljšega v accessu. Kaj šele, če bi nardila model in bi potem nekdo sprogramiral... Ampak to je že druga tema.
No, zaradi mojega 'prestižnega' dela, bodo nekateri spet zavijali z očmi. Ne vem zakaj vsi mislijo, da je dlo za računalnikom (točneje vpisovanje podatkov) tako zanimivo, super in oh in sploh... Če se mene vpraša, bi se veliko raje sprehajala od enega do drugega in ob pogovoru s kakšnim novim članom spila kakšno pijačo za društvenim šankom.

Komaj čakam vpis v tečaje in mnogo kožkov na kupu! Chics bo manjkala na vpisu. Zadnje kar potrebuje je norenje z vsemi temi psi. Čeprav se ona verjetno ne bi strinjala s tem :)
Še ena slikca iz vpisa v spomladanske tečaje. Chics je bila tako majhna...

Chica in Eli

Bolniška 2.

Danes sem ostala doma - zaradi Chice.

Zvečer sva ji pustila, da je spala na kavču z blazino pod glavo. Ko se je morala premaknit, je dala glavo na mojo nogo. Od bolečine je bila še kar nekaj časa zadihana, potem pa se je umirila in je celo zaspala in sanjala. Tudi ponoči je mirno spala. Ni hotela biti v boksu, bolj ji je bilo všeč pri postelji na brisači. Zjutraj ni nič priganjala za ven, tako kot ponavadi. Še vedno je šepala - enako kot zvečer.

Zjutraj sem jo nesla na zasnežen travnik pred hišo in je skoraj pozabila, da jo boli tačka. Je hotela že tekat po snegu, ampak ji nekako ni šlo. Po zajtrku je spet zaspala. Celo dopoldne je ležala, no v glavnem je tudi spala. Ob pol 12h se je zbudila in sem jo nesla ven. Že ko je vstala, sem opazila, da samo rahlo šepa. Prej sploh ni stopila na eno nogo, sedaj jo pa že uporablja med hojo, ampak bolj previdno. Šli sva na bližnji travnik, kjer jo ponavadi spustim, da prosto teka. To je bil njen namen tudi danes, ampak jo nisem spustila iz povodca. Točno vem, da bi začela tekat po snegu, kopati luknje itd. Sva se samo sprehodili po travniku in potem do doma. Po celi ulici sem jo nesla. Pa na sploh jo raje nosim do travnika pred hišo. Nočem, da bi preveč hodila. Po stopnicah sem jo navajena nosit - mi ni problem. Ampak pri takšnih daljših razdaljah pa roke zelo trpijo. Včeraj sem zvečer komaj dvignila skodelico čaja.
Zdaj spet leži.

Pred nekaj minutami me je poklicala Martina (Chicina vzrediteljica) in me je malo potolažila in mi naštela nekaj primerov, ko so lastniki psov mislili na najhujše potem pa se je izkazalo, da so težave ali izginile samo po sebi ali pa situacija ni bila tako kritična. Sem ji tako hvaležna za vso pomoč in nasvete. Se kar malo krivo počutim, da je nisem že prej sama poklicala. Sicer pa sploh ne vem kje se me glava drži, ker sem tako zaskrbljena.

Vem, da znamo lastniki psov večkrat pretiravat. Sem bila v januarju na tečaju nudenja prve pomoči psu in potem je moje znanje še bolj sveže. Velikokrat so poudarjali: Takoj k veterinarju! Pri kakšni stvari (strup, okuženi klopi) je včasih res prepozno za kakršnokoli pomoč. In potem poudarjajo, da bi pes preživel, če bi to stvar odkrili dovolj zgodaj... Upam, da bo Chica uredu. Sem ji pretipala celo tačko in ob stiskanju ni nič cvilila. Vem, da ima visok prag bolečine... To je že večkrat pokazala. Če jutri ne bo sprememb, jo peljem v Ljubljano k veterinarju (VF). Nočem jo peljat na Izlake ali v Trbovlje, ker bi dobila 'samo' blokado ali pa tablete proti bolečinam in vitaminsko injekcijo. V tem ne vidim pozitivne stvari. Blokada bi ji odvzela bolečino in Chica bi potem pokazala svojo aktivnost v polni meri. Poanta zdravljenja šepanja pa je v tem, da pes miruje. Hudo mi je, ker vem, da jo boli. Drugače žal ne gre. Je preveč živahna.

Se grem še malo crkljat s Chics na kavč...

Bolniška

Chica je na bolniški.

Včeraj zvečer je šepala na levo sprednjo nogo, ampak ni kazala znakov pretirane bolečine. Danes je bilo čez dan vse uredu. Da je ne bi preveč obremenjevala, sva šli ven samo na opravljanje potrebe na bližnji travnik. Popoldne je spet šepala in bolečina je tako močna, da komaj hodi oz. hodi po treh tačkah. Težko leži in od bolečine je vsa zadihana. Če sedi, ji iz gobčka kaplja slina in je potem na tleh luža... Sumim, da gre za vnetje pokostnice oz. upam, da je samo to. Ne sme biti kakšna bolezen, katere prenašajo klopi.
Trenutno počiva na kavču.
Jutri jo peljem k veterinarju, če ne bo sprememb.
Težko je, ker ne morem storiti ničesar, da bi ji pomagala. Žalostna sem. Jokam.

Igra!

'Chics & Kali - prvič'


'Chics & Kali - drugič'

Naslov prejšnjih fotografij bi bil lahko tudi 'aussie in malinois v akciji'.
Današnji 'sprehod' do Bajcerjevega mlina se je kar zavlekel...
Bojanu sem rekla, da bom mogoče prej prišla po njega na radio - preden bo končal s službo (v primeru, da mi bo dolgčas), ampak potem sem zamudila dobre pol ure. Se je izplačalo :) Potem se pa sama pritožujem, če kdo zamuja... Zdaj nimam več te pravice.

Aussie meeting

Kranjska gora, 4.2.2006

'Lyra pazi na 3 Alpine Riverje (Grin, Chica, Sun)'

'Grin, Chica, Sun, Berry (Alpine River kvartet)'

'Aussiji in border collie v akciji'

'Karavana aussijev'

'Final destination'

Sniff

Dogs need to sniff the ground; it's how they keep abreast of current events. The ground is a giant dog newspaper, containing all kinds of late-breaking dog news items, which, if they are especially urgent, are often continued in the next yard.

- Dave Barry

Kaj je novega?

Dva dni smo neuspešno reševali psa, ki se nahaja ob Savi pri mostu za Zagorje. Tam je že nekaj dni in se nikamor ne premakne – iz tistega območja. Hodi gor in dol ob Savi in to je to. Imam občutek, da ga je nekdo zavrgel in zdaj božček čaka, da bo prišel nazaj po njega. Nas se pa izogiba, pa mu skušamo samo pomagati. Včeraj je šel mimo Špele, danes mimo Nadje, mogoče bomo imele jutri več sreče. Se mi smili, ker je tako mrzlo ob Savi. Že tako je pod 0° C, potem pa še veter piha,... Danes sem bila vsa premražena, ko sem prišla domov in se še do zdaj nisem pogrela. Teren tudi ni ravno najbolje prehoden. Same skale, kamni in drevje potem pa še smeti... Polno pločevine je po tleh in upam, da se kuža ne bo porezal po blazinicah.

In kaj je novega?

• Chica je bila pri veterinarju, kjer so ji vzeli kri – je uspelo, ampak z veliko truda in moči. Potem je sledila vožnja v Ljubljano, med katero je spala tako, da upam, da je vrat ne boli preveč :)
• Še ena odločitev za katero upam, da se je bom držala: prenova Chicine spletne strani bo počakala do zadnjega izpita, tako da ne bo izgovorov za 'ne-učenje'.
• Chica je bila na njenem prvem pravem reševalskem treningu, na katerem je enostavno blestela. Je naravni talent – ni kaj :)
• Obiskala sem razstavo psov v Ljubljani. Po eni strani je bilo super, ker sem videla aussije, njihove lastnike ter ljubitelje pasme – po zelo dolgem času. Po drugi strani pa ... človek ne more verjet kaj folk dela s psi! Italijani so še najhujši. Pse pudrajo, lakirajo, jim dlako oblikujejo z navijalkami, in še in še. Mislim, da bova s Chico ostali pri reševalnih psih.
• Če kdo od tistih, ki mi občasno podari kakšno darilce, bere ta blog – tukaj je en namig za naslednjič :) – klik na sliko.

Pikici

'Chica in Nyzz med pregledovanjem terena'

'Nyzz in Chica pozirata'

Med učenjem sem si vzela uro in pol odmora in sva šli z Nadjo na sprehod s Chico in Nyzz. Nyzz je bila vsa razigrana - pa je stara že ksoraj 11 let, Chica je pa začela vohljat okrog. Verjetno ima puberteta prste vmes...