Foto: Izi in jaz (samo zadnja slika)
Video: Izi



![]() | ![]() |
![]() |
Po tednih dežja se je prav prilegla sončna nedelja. Odpravili smo se na Zasavsko goro. Tokrat nismo štartali od doma, ampak iz Jablane. Moj gleženj ne bi prenesel toliko hoje, sploh po asfaltu. Ves čas je sijalo sonce in opazovali smo višje hribe, ki so se kopali v megli. Na Zasavski gori smo si privoščili tudi dobro kosilo in kar je najboljše: tudi Chica je bila lahko v koči. Še ena koča prijazna psom (poleg koče na Kumu). Ves čas je pridno ležala pri mojih nogah. Malo za nami je prišel še en par, ki je imel s sabo hovavartko, ki je bila tudi zelo pridna. Malo sta bili radovedni obe s Chico, ampak sta vseeno lepo ležali ves čas vsaka pod svojo mizo. Ko smo se najdeli, je bilo kar težko spet vstati in se podati v dolino.








V domu pa so me tudi prijetno presenetili. Že pri prejšnjem obisku, sem z delovno terapevtko govorila o muci, ki se nahaja v okolici doma in jo varovanci hranijo in so ji pripravili škatlo z odejami, da lahko spi na toplem. Muca je mirna in prijazna, se rada crklja in ni boječa. Delavke v domu so se zmenile, da bodo zbrale denar za sterilizacijo, zato sem jim ponudila popust pri veterinarju preko društva Šnoflja. Ko so situacijo predstavile direktorju skupaj z načrtom za 'izgradnjo bivališča' za muco, skorajda ni imel druge izbire, kot da reče, da je ZA :) In tako je muca do našega današnjega obiska že dobila svojo hiško, varovanci in delavke jo redno hranijo in crkljajo, sterilizacija jo pa še čaka. Ko bi bilo vsaj več ljudi takšnih kot so v tem domu... 









