nedelja, marec 26, 2006

Sneg

Chica in Berry na vaji SIP na Koroškem (Podpeca).

Sobota je bila naporna. S terencem in prikolico za pse smo že ob 5.30 štartali iz KDZ. Sledila je celodnevna vaja v zimskih razmerah na Koroškem- ponekod se udiralo in smo bili do pasu v snegu. Ampak psi so neizmerno uživali. Doma sem bila ob 19h, spala sem že ob 20h. Sonce in sneg sta me utrudila - Chico tudi. Je spala od včeraj pa do danes popoldne. Vmes sva šli samo opravljanje potrebe in hranjenje :)
Danes sem sva bili pa celo popoldne na društvu - najprej trening in nato igra. Chica spet spi.

torek, marec 21, 2006

Pesjanarsko življenje

Ko sem se odločila, da bom v svoje življenje sprejela majhno kepico Chico, sem vedela, da bom z njo zelo aktivna na kinološkem področju in da ne bo pes za na kavč in občasne sprehode. V društvu sem sprejela vlogo članice izvršnega odbora, urejanja spletne strani, fotografiranja, itd - tudi takrat sem vedela, da bom več časa preživela v kinološkem društvu. To kar se mi pa zadnje čase dogaja, pa že presega meje mojih predvidevanj in pričakovanj. Več časa preživim na društvu z ostalimi 'pesjanarji', kot pa doma z Bojanom. No, nisem samo jaz kriva za to, da se skoraj nič ne vidiva. Tudi on ima ogromno dela s PO Svea in Big Bandom. Če bo šlo tako naprej, bova samo še spala skupaj, dneve pa preživljal avsak zase...

Sumarično gledano sva bili s Chico v KDZ vsak dan razen v sredo. V četrtek sva imeli tečaj poslušnosti, v petek reševanje (btw Chica se je odrezala enkratno - vedno znova me preseneča), v soboto smo organizirali izpite poslušnosti za pse spremljevalce (B-BH), v nedeljo je bil trening skupine za nastope (+ igra po treningu), včeraj smo imeli spet trening poslušnosti, danes imamo razstavljanje psov,... Po svoje mi je malo preveč na kupu, po drugi strani pa uživam v vsem tem. Komaj čakam skupno vajo reševalnih psov, ki bo v soboto na Koroškem. Pride tudi Chicina sestrica Berry.

Na zadnji skupni vaji je bilo nepozabno. Od takrat se je Chica naučila že kar nekaj novih stvari. Še vedno pa ne zna čakat, medtem ko drugi delajo. Na treningu mi je že 2x pregriznila povodec, ko je bila pripeta, medtem, ko so drugi delali. Prišla je do mene in hotela iskat. Sem si rekla, da sem pametnejša od nje in sem ji kupila 'vrv' za privez psa na dvorišču (kovinska, oblečena v gumo). V petek sem jo privezala za drevo in šla markirat. Čez kakšnih 5 minut Chica priteče na območje iskanja. Nič mi ni bilo jasno. Sem že mislila, da je pregriznila vse skupaj ali pa da se je je klipsna odpela, ker je imela ovratnico še vedno okoli vratu. Ko, sem jo pripeljala do drevesa in sem jo hotela pripet, sem ugotovila, da je zlomila obroček na ovratnici. Všeč mi je, da ima tako močno željo po iskanju, ampak kar je preveč je preveč - pa čeprav je aussie. Mi ne preostane drugega, kot da kupim močnejšo ovratnico.
Na skupno vajo gremo ERP Zagorje z enim avtomobilom in prikolico za pse. Me prav zanima, kako se bo Chica obnesla... Če bo kaj prostora v avtu, bo kar pri meni.

Včeraj sva šli pa na prvi spomladanski tek po Evroparku. Sem bila kar presenečena nad Chico, ker je ves čas tekla ob moji levi strani in sploh ni vlekla. Bo treba danes ponoviti vajo ;) Komaj čakam, da bo topleje in da bom lahko šla že zjutraj pred zajtrkom/faksom tečt.

sreda, marec 15, 2006

Couch potato aussie

Pa pravijo, da aussie-ji niso
couch potato
psi
;)
Chica še kako uživa v valjanju na kavču. Pa jaz tudi. Če imam na izbiro tole ali pa literaturo za jutrišnji izpit, definitivno izberem prvo. Ampak nimam veliko izbire... iztisniti moram še zadnje atome moči in koncentracije iz sebe in it jutri vsaj pogledat na izpit.


torek, marec 07, 2006

Photo Session in March


Na momente ima ušesa bolj podobna nemškemu ovčarju kot pa avstralskemu.

Chics v lovu za kepo I.

Chics v lovu za kepo II.

nedelja, marec 05, 2006

Kinološke zadeve

Odkar je Chica spet prava sploh nisem imela časa pisat. Da vidimo kaj je novega. Včeraj smo imeli občni zbor KD Zagorje in je bilo kar zanimivo. Občudujem našega predsednika. Če ne bi bilo njega, se verjetno na društvu ne bi nič dogajalo. Poleg službe, družine in vseh ostalih obveznosti, ki jih ima (pa jih ni malo) je še vedno najbolj aktiven od vseh članov društva na kinološkem področju in ne samo v društvu. Je zelo pozitiven človek, vedno pripravljen pomagati, vsem hoče samo dobro, skuša motivirat vse okrog njega,... Res je občudovanja vreden človek.

Po uradnem delu je sledila zabava in smeh v takšnih količinah, da so me bolele trebušne mišice. Spoznala sem tudi eno punco, pri kateri sem imela občutek, da je prav vesela, da me je spoznala. Ona je šla v tečaj poslušnosti s psičko staro 7 let. Ker ni vedela ali bi šla ali ne, so ji vsi dali za zgled mene in moje delo z Nyzz (res ni lahko spravit 7 let staro dalmatinko do izpita B, še posebej, ker je to bolj svojeglava pasma, ki dela samo kadar se ji 'splača'). Ko me je vprašala koliko časa sem že v društvo, sem ji povedala moje izkušnje in potem je prav z veseljem rekla:«A ti si ta!« No, tudi ona je zelo uspešna s svojo psičko. Pa pravijo, da se starega psa ne da naučit novih trikov! To je totalen nonsense. Nekaj mesecev nazaj je sestra naučila Nyzz ukaz mrtva oz. po njeno 'bum'. In to pri skoraj enajstih letih. Še vedno je polna življenja. Fotografija desno je nastala 2.3.2006.


Včeraj sem dobila tudi nagrado. Sodelovala sem na nekem natečaju za najboljšo pasjo fotografijo (drugega niti ne fotografiram odkar imam Chico) in zmagala! Tole je zmagovalna fotografija.


Sponzor natečaja je Arden Grange (Chicina najljubša hrana) in sem potem dobila 2,5 kg hrane po izboru, zraven je bilo pa še nekaj reklamnega materiala Danish Design. Že enkrat prej sem bila totalno navdušena nad izdelki DD, sedaj me pa res ima, da bi kupila ležišče za Chico. Zadnje čase (3 mesece) sem večkrat sodelovala v nagadnih igrah in na dveh (foto)natečajih. In kaj opažam? Pri nagradnih igrah nimam sreče, ker na žreb ne morem vplivati sama. Pri natečajih je pa drugače. Na obeh sem bila uspešna. Na prvem natečaju sem bila druga, na drugem pa prva :) Očitno je ljudem všeč moja fotografija ali pa moj model (Chics).

Drugače pa danes sneži na polno že od 11h. S Chico sva šli v euro park in sva naredili gaz. Ko sva šli nazaj, se pa ni več videlo, kje sem prej hodila. Toliko snega je, da sem mogla kidati po dvorišču. Najlepši pa so sprehodi, ko močno sneži... še posebej, če je Chica zraven. Komaj čakam, da greva čez kakšno uro še enkrat ven. Potem tako divja po snegu, zakoplje glavo globoko v vneg in hodi tako, da se vidi samo rep. Prav posrečena je. In potem dela prevale v snegu in komaj čaka, da ji vržem kakšno kepo. Upam, da se bo sneg obdržal še nekaj dni.
Predvčerajšnjim se je Chica naučila 'okoli' in sem jo danes pošiljala okrog dreves, uličnih luči, smetnjakov in na koncu še okrog najinega avtomobila. V soboto naju čaka pa prvi trening s skupino za nastope. Že komaj čakava!